Citati avtorja Goran Vojnović

»V iskanju izgubljenega jezika.«

»V iskanju izgubljenega jezika je zgodba o nezanesljivosti spomina. Spomina, ki nas zapušča, spomina, ki nas zavaja, spomina, ki nas razdvaja. To je zgodba o nekoč in danes, o preteklosti, ki ji ni uspelo postati preteklost, in o sedanjosti, ki jo duši preteklost.«

»To za oba – in njune najbližje – pomeni vznemirljivo spoprijemanje s preteklostjo in s samim seboj.«

»Zamisel za predstavo je nastala v sodelovanju z Giacomom Pedinijem.«

»izseljenska izkušnja ameriško-bosanskega pisatelja Aleksandra Hemona, ki jo opisuje v avtobiografskih esejih, zbranih v knjigi Knjiga mojih življenj, ima morda srečen konec, a to o njej ne pove veliko.«

»Ena teh, ki se prepoznavajo v Hemonovi zgodbi, je tudi Ivana Djilas, zato je predstava Knjiga mojih življenj tudi osebna izpoved režiserke, ki s pomočjo pisateljevih izseljenskih zgodb pripoveduje svojo.«

»Tudi Hemon se je namreč moral v svojem novem, ameriškem življenju soočiti z izgubo svojega sveta, z lastno nevidnostjo v velikem, tujem mestu, s posledičnim razvrednotenjem in razčlovečenjem vsega svojega.«

»V iskanju izgubljenega jezika je zgodba o nezanesljivosti spomina. Spomina, ki nas zapušča, spomina, ki nas zavaja, spomina, ki nas razdvaja. To je zgodba o nekoč in o danes, o preteklosti, ki ji ni uspelo postati preteklost, in o sedanjosti, ki jo duši preteklost.«

»Ministrstvo za kulturo ne more zaradi poplav ali zaradi gradnje nove Grand Central Station na Jesenicah (ki bo, mimogrede, znašala približno toliko, kot znaša celoletni proračun ministrstva za kulturo) znižati plač zaposlenim na ministrstvu ali pa v gledališčih in muzejih. Lahko zniža le programska sredstva. Lahko torej, posredno seveda, zniža plače samozaposlenim na področju kulture.«

»Če je bil Marko Đorđić v prvem romanu 'divji, nedolžen fant, ki ga je bilo zlahka imeti rad, ker je neko surovost tega okolja združeval s svojo blazno občutljivostjo...'«

»...pa je v tokratnem romanu po avtorjevih besedah nastala zgodba o tem, kaj se zgodi s takim človekom po desetih letih življenja v nekem prostoru, ki je zaznamovan s travmami, bolečinami, tudi revščino ter razklan na vseh mogočih ravneh.«

»Gledališka predstava mora biti samostojno delo in sam bi raje videl, da bi tudi tiste gledalce, ki so roman nekoč že prebrali, spodbudili k ponovnemu branju.«

»In tudi predstava v osnovi 'izhaja iz stripa in čeprav je besedilo nekoliko drugačno od stripovskega, bomo poskušali vanjo vnesti določene elemente stripa oziroma stripovske estetike'.«

»a so odgovori bolj zapleteni, pogosto nedoločni in celo dvoumni, saj je v današnjem svetu nejasno že to, kdo je Bizantinec in kdo barbar.«

»Gre za nekaj precej intimnega.«

»Večina nas v življenju težko naredi kaj več od tega, kot da se trudimo ostati ljudje. Morda pa je to celo edino, kar lahko naredimo zase in za svet …«

»Tiste čase so pač iz registrov brisali žive ljudi, nedolžne starce, žene in otroke, pa se ni nihče v Sloveniji posebej razburjal. Zakaj bi se kdo torej vznemirjal zaradi izbrisa mrtvih pisateljev.«

»Bolj kot prisotnost nečesa je moj mir odsotnost negotovosti, odsotnost dvoma, odsotnost ogroženosti.«

»Ko sta nam vzeta mir in varnost, čutimo strah in negotovost.«

»Če bi jo danes še pisal, bi dodal poglavje o strahu.«

»Mi se samo borimo za svojo državo.«

»Kot se je nehvaležno lotiti projekta, ki je nekako poslovilno delo nekoga, pa me je v bistvu na neki način to postavilo kot režiserja v udoben položaj. Že na začetku je bilo zelo jasno, da ne gre za moj avtorski projekt, ampak da je to prevsem Markova predstava.«

»Nacionalizem je izum Evrope, a se Evropa še vedno ni naučila živeti z njim«

»Figa je zgodba, ki jo nekateri berejo zelo politično, kot zgodbo o razpadu države, o prihodu novih časov ... o tem, kako različni časi vsak na svoj način vplivajo tudi na naše najintimnejše odnose«

»Seveda je jezikovno umeščena v neki čas, a v bistvu sem bil presenečen, kako dobro ta zgodba funkcionira pripovedno.«

»Američani so se za to zanimali, a je Finžgar postavil pogoj, da morajo glavne like igrati igralci slovanskega rodu, zaradi česar do izvedbe ni prišlo.«

»Kar je tudi lahko metafora za današnjo Evropo, ki je na površju idilična in urejena, pod površjem pa se dogaja marsikaj grozljivega.«

»Še vedno nimamo rešitve, še vedno otežujemo preseljevanje in zaostrujemo zakone o tujcih, ljudje še vedno umirajo na poti v Evropo.«

»Zanimala me je moč časa, da zmelje ljudi, da iz njih naredi najbolj grozljive različice njih samih.«

»Gotovo ni naključje, da oba protagonista živita v Sloveniji, a nista Slovenca.«